Sladkorni bolniki morajo redno obiskovati oftalmologa, če se želijo izogniti težavam z očmi. Povišana ali nizka raven sladkorja (glukoze) v krvi lahko povzroči različne težave z očmi in drugimi deli telesa. Sladkorna bolezen je torej kompleksna bolezen metabolizma, pri kateri telo ne more proizvesti dovolj inzulina ali pa tega ne more izkoriščati učinkovito.
Inzulin pomaga pri nadzorovanju ravni glukoze v telesu, glukoza pa lahko, čeprav predstavlja pomemben vir energije za celice, v velikih količinah in skozi daljše obdobje negativno vpliva na delovanje različnih organov.
Sladkorna bolezen prizadene vse dele telesa, v nevarnosti so srce, ledvice in krvne žile, ogrozi pa lahko tudi oči. Po mnenju portala webmd.com je prav sladkorna bolezen vodilni vzrok izgube vida pri odraslih, starih od 20 do 74 let.
Bolezni oči – vzroki, simptomi in zdravljenje
Sladkorna bolezen in težave z očmi
Tudi povišana (hiperglikemija) in nizka (hipoglikemija) raven krvnega sladkorja lahko negativno vplivata na zdravje oči in prav zamegljen vid je eden prvih znakov sladkorne bolezni. Najpogostejša težava, ki je neposredno povezana s sladkorno boleznijo, je diabetična retinopatija, bolezen, pri kateri pride do sprememb v krvnih žilah mrežnice.
Pogosto se kaže v drobnih, točkastih krvavitvah, ki so posledica mikroanevrizem ali izbočenj na kapilarah, zaradi katerih poči njihova stena. To stanje lahko privede do neovaskularizacije oziroma nastajanja novih krvnih žil, kar lahko vodi v popolno slepoto.
Bolezen ima lahko dve stopnji
Prva je neproliferativna diabetična retinopatija, za katero je značilna razširitev krvnih žil in kapilar mrežnice, pri čemer pride do prepuščanja tekočine in krvavitev. Pojavi se lahko tudi oteklina na rumeni pegi, t. i. edem makule, ki privede do izkrivljenosti slike in manjše ostrine vida. Makula ali rumena pega je najpomembnejši del očesa. Velika je samo nekaj kvadratnih milimetrov in se nahaja na zadnjem centralnem delu mrežnice.
Druga stopnja je t. i. proliferativna diabetična retinopatija, pri kateri pogosto pride do zmanjšane oskrbe mrežnice s kisikom in hranilnimi snovmi oziroma ishemije. Ishemični deli mrežnice privedejo do abnormalne rasti novih krvnih žil ali neovaskularizacije, pri čemer so nove krvne žile zelo tanke in pogosto počijo, kar privede do še večje krvavitve v notranjosti očesa (steklovini).
Preventiva vključuje dobro uravnavanje krvnega sladkorja, pravilno prehrano in jemanje zdravil.
Sladkorna bolezen in očesna mrena
Sladkorna bolezen je povezana z očesno mreno ali katarakto in vključuje zameglitev naravne očesne leče, onemogočeno odzivanje na svetlobo in zmanjšanje ostrine vida. Očesna leča je del očesa, ki se nahaja za šarenico, pred steklovinastim delom, ter zaseda večji del tako imenovane zadnje komore. Gre za tvorbo, sestavljeno iz pravilno razporejenih lečnih niti, t. i. fibril, in je v normalnih pogojih prozorna. Zameglitev očesne leče v začetku prizadene samo en njen del, sčasoma pa lahko napreduje in prizadene celo lečo.
»Siva mrena – veliki vodič po vzrokih, simptomih in zdravljenju«
Težave z očesno mreno imajo lahko tudi zdravi ljudje, še posebej starejši (prisotna je pri polovici oseb, starih med 65 in 74 let, ter pri 70 odstotkih oseb, starejših od 75 let). Pri sladkornih bolnikih se očesna mrena običajno razvije prej in se stanje poslabša hitreje. Najučinkovitejša rešitev je operacija, pri kateri se naravna očesna leča zamenja z umetno.
Sladkorna bolezen je povezana z očesno mreno ali katarakto, pri kateri pride do zameglitve naravne očesne leče, nezmožnosti odzivanja na svetlobo in zmanjšanja ostrine vida.
Sladkorna bolezen in visok očesni tlak
Ko pretok tekočine v očesu ne poteka pravilno, pride do previsokega očesnega tlaka ali glavkoma, še ene bolezni oči, povezane s sladkorno boleznijo. Visok očesni tlak lahko poškoduje žile in živce v očeh, kar vodi do poslabšanja ostrine vida. Zdravi se z zmanjšanjem očesnega tlaka, zmanjšanjem proizvodnje očesne vodice in njeno drenažo. Simptomi glavkoma lahko vključujejo zamegljen vid in bolečine v očeh, pri glavkomu z odprtim zakotjem pa simptomov ni, dokler bolezen ne napreduje, kar pa pogosto privede do trajne poškodbe vida.
Najpogostejša oblika glavkoma je žal prav glavkom z odprtim zakotjem. Ker se v začetni stopnji te bolezni pojavijo samo blagi simptomi ali pa teh sploh ni, se lahko prava poškodba pojavi, preden se posameznik zave, da potrebuje pomoč. Prav zato je treba aktivno delati na odkrivanju glavkoma, saj je s pravočasno diagnozo mogoče sladkorno bolezen in glavkom ohranjati pod nadzorom in se izogniti trajnim posledicam za vid.
Preberite naslednje:
